Pomurje je po velikosti sedma statistična regija Slovenije. Obsega 6,6% celotne površine Slovenije in 5,8% njene populacije. Leži na skrajnem severovzhodu države, odmaknjeno od središčne Slovenije, na petem evropskem transportnem koridorju, ki povezuje Barcelono in Kijev, na železniški povezavi med Slovenijo in Madžarsko ter na avtocestni povezavi Lendava – Ljubljana – Koper. Pomurje je edinstvena obmejna slovenska regija, saj meji na tri države: na severu na Avstrijo, na vzhodu na Madžarsko in na jugu na Hrvaško, kar ji zagotavlja posebno privlačno geostrateško lego. Gravitacijsko središče Pomurja je Murska Sobota. Ta je približno enako oddaljena od Ljubljane, Dunaja, Budimpešte, Bratislave in Zagreba, kar pomeni, da v radiju 300 km dosega približno 12 milijonski trg.
Pomurje je funkcijsko povezano območje, ki ga sestavljata dve geografski regiji – Prekmurje in Prlekija, ki ju ločuje reka Mura. Upravno je razdeljeno na sedemindvajset občin:
Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Gornja Radgona, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej.
Občine se tesneje povezujejo in sodelujejo znotraj petih geografsko, zgodovinsko, prostorsko in upravno zaokroženih entitet oz. subregij (lendavska subregija, ljutomerska subregija, MO Murska Sobota, subregija razvojne koalicije Sinergija in subregija Gornja Radgona).
Pomurje lahko razdelimo na ravninski in gričevnati del. Ravnico, ki se širi na obeh straneh reke Mure, zaobjemajo gričevnato Goričko na severu, za katerega so značilne pestrost krajine in na jugu vinogradniške kulturne krajine, Ljutomersko – Ormoške, Lendavske in Radgonsko – kapelske gorice. V regiji so tri zavarovana območja narave, poleg Krajinskega parka Goričko še Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice in Krajinski park Negova.
Pomurska regija je najbolj ravninska in najbolj kmetijska statistična regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere, predvsem za poljedelstvo. Njive v tem delu Slovenije obsegajo več kot 80% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi ali dvakrat več od slovenskega povprečja.
Zaradi erozije in pogoste plazovitosti je Pomurje v velikem deležu opredeljeno kot območje s posebnimi omejitvami (Goričko, Slovenske gorice). Erozija in pogosta plazovitost v teh območjih otežujeta kmetijsko rabo, vendar je na drugi strani primerno gospodarjenje na teh območjih nujno za preprečitev in varstvo pred škodljivostjo teh omejitev.
V Pomurju je po podatkih Krajinskega parka Goričko v omrežje Nature 2000 vključenih 47% površine celotne regije. Poleg Goričkega se Natura 2000 nahaja tudi ob celotnem ravninskem toku reke Mure ter na območju nižinskega gozda na Dobrovniškem Dolinskem, v manjši meri pa tudi pri Borejcih in v Radgonsko – Kapelskih goricah.
Na področju vzgoje in izobraževanja je regija primerno pokrita z mrežo osnovnih šol in vrtcev. Dostopnost programov v srednješolskem izobraževanju je ustrezna. V zadnjih letih je regija pridobila tudi več višješolskih in visokošolskih programov.
Pomurje pestijo razvojni problemi, saj je v primerjavi z drugimi regijami v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem. Odročna lega neugodno vpliva na gospodarski položaj regije in življenjske pogoje prebivalcev. Regija povečuje zaostanek za najbolj razvitimi regijami in je po kazalcih razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, izraženih z indeksom razvojne ogroženosti, umeščena na zadnje mesto med dvanajstimi slovenskimi regijami. Še posebej se to odraža na narodnostno mešanem območju ob madžarski meji. Posebna pozornost je namenjena tudi območjem, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, ki predstavljajo slab odstotek prebivalstva.
Pomurje se ponaša z bogato in pisano kulturno dediščino, ki je ohranila relativno avtentično podobo ter predstavlja razvojni potencial za različna področja, npr. podjetništvo (nove vsebine v obnovljenih objektih), zaposlovanje (potrebe izvedbe obnovitvenih del), znanje (izobraževanja in usposabljanja na področju ohranjanja tradicionalnih in specifičnih znanj, veščin; uporaba e-dediščinskih vsebin), trajnostna raba in proizvodnja energije, okolje (kulturna dediščina kot neobnovljiv vir in osrednja prvina kulturne raznolikosti) in sociala (družbena kohezivnost ohranjanja dediščine z dediščinskimi skupnostmi).
Pomurje je stičišče kultur in verstev ter etničnih skupin, kar mu daje specifični kulturni značaj in zagotavlja enkratno kulturno dediščino.
Vizija Pomurske regije 2014 – 2020 se glasi:
Pomurje bo re(j)dno dobra slovenska pokrajina.
Skladno z zastavljeno vizijo bo v letu 2020 Pomurje pokrajina, ki svojim prebivalcem in obiskovalcem s trajnostnim razvojem zagotavlja sonaravno bivanje z okoljem, visoko kakovost življenja in celosten razvoj lastnih potencialov.