Prvo srečanje za vzpostavitev mreže deležnikov za prilaganje vročinskim valovom v Mariboru

Prvo srečanje za vzpostavitev mreže deležnikov za prilaganje vročinskim valovom v Mariboru

V četrtek, 13.7.2023 je ob 10. uri v Razstavnem salonu URBAN potekala predstavitev projekta Ready4Heat, ki naslavlja globalno segrevanje ter vse pogostejše in močnejše vročinske valove, projektni rezultat pa obsega čim uspešnejše prilagajanje vročinskim spremembam kot tudi tovrstno ozaveščanje in izobrazevanje občank in občanov.  V zvezi s tem je potekala prva izmed osmih načrtovnaih projektnih delavnic v smeri priprave ukrepov za omilitev posledic vročinskih valov. Predstavitve se je udeležila tudi predstavnica SOS.

Uvodoma je zbrane pozdravil in nagovoril podžupan Mestne občine Maribor dr. Samo Peter Medved, ki je med drugim povedal, da je treba vročinske valove obravnavati predvsem celostno v kontekstu naravnih nesreč, kamor pa sodijo tudi požari. Slednji so bili skozi zgodovino že prisotni na tem območju (npr. Pohorju), dandanes pa je o njih v kontekstu podnebnih sprememb možno slišati predvsem na svetovni ravni. Kot je dodatno izpostavil, se je v prihodnje treba zavedati tudi te potencialne nevarnosti.

Županja Občine Selnice ob Dravi Dr. Vlasta Krmelj z večletnimi izkušnjami delovanja na področju energetike, je v nadaljevanju predstavila podnebne spremembe v Podravski regiji. Med drugim je opozorila na aktualne vročinske valove, ki se odražajo tudi pri izzivih zagotavljanja električne energije, prihodih ljudi v službe in šole, nestabilnemu vremenu (izrazitejša deževna obdobja, pomanjkanje snega, močni vetrovi), zdravju ljudi, pomenu urbanih gozdov in drugem. Svoj del je zaključila s tezo, da se je v prihodnje poleg potencialnih nevarnosti treba zavedati vseh področnih ukrepov in lotiti priprave skupnih akcijskih načrtov.

Ob tem je Mateja Bitenc iz Službe za razvojne projekte in investicije iz mariborske občine izpostavila vpliv povečane temperature zraka na zdravje ljudi ter poudarila  izdelavo dokumentacije (LEK, zakonodajni predpisi s področja varstva okolja). Peter Bezenc iz Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota pa je zbrane seznanil s pojmi kot so vroč dan, tropska noč, vročinski val ter opozoril na ustrezno ravnanje ranljivih oseb (upokojenci, mamice z otroki, invalidi in druge gibalno ovirane osebe) in živali v vročih dneh ter v zvezi s tem podal praktične nasvete za blaženje vročine.

V razpravi, ki je sledila pod vodstvom Gordane Kolesarič iz mariborske občine, so se izmenjale številne ideje in pomisleki, vse od ustrezne sonaravne prenove trgov do postavitve mreže pitnikov vse do pršilnih naprav na vročih lokacijah znotraj mest. Pri umeščanju dreves v prostoru so zbrani opozorili še na preverjanje alergenosti drevesnih vrst, ki utegnejo biti manj ustrezne za zadrževanje (hlajenje) ljudi pod krošnjami dreves. Med predlogi je bila izpostavljena tudi primerna informiranost o vročinskih valih (npr. oglasne deske v večstanovanjskih stavbah ali domovih za ostarele, SMS obveščanje) ranljivih skupin kot tudi obravavna upravljanja zelenih in modrih (vodnih) površin v kontekstu obvladovanja vročinskih valov. Med razpravo sta bili v kontekstu spremljanja aktualnih novic predlagani še spletni strani Skupne službe varstva okolja SOU Maribor (tukaj) ter vremenske napovedi portala ARSO.

Ljutomerski deležniki v izboljšave Celostne prometne strategije v sklopu projekta EMBRACER

Ljutomerski deležniki v izboljšave Celostne prometne strategije v sklopu projekta EMBRACER

21. junija 2023 je v Ljutomeru potekalo 1. srečanje interesne skupine. Deležniki so se sestali z namenom seznanitve s projektom in nadaljnjim delom.

Uvodni pozdrav je imel predstavnik Občine Ljutomer, nato pa so besedo prevzeli predstavniki Razvojne agencije Sinergija. Vodja projekta Tadeja Horvat iz RA Sinergija je udeležencem predstavila celoten projekt, kakšni so cilji, partnerji, trajanje … V nadaljevanju se je dotaknila tudi Celostne prometne strategije Občine Ljutomer, ki je predmet obravnave v času trajanja projekta. Predstavljene so bile razlike med sprejetim prvim in drugim CPS-jem ter kakšna so pričakovanja projekta glede revizije dokumenta.

Srečanje se je nadaljevalo s predstavitvijo »Izzivi javnega prometa v Ljutomeru in njegove povezave z zaledjem«. Tako so bili izpostavljeni glavni problemi, ki jih je treba rešiti:
– Zmanjšanje medkrajevnih avtobusnih povezav.
– Število dnevnih JV povezav z večino sosednjih občin ne dosega minimalnih standardov dostopnosti.
– Nefleksibilnost železnice.
– Število potnikov v železniškem prometu se je močno zmanjšalo.
– Slaba pokritost ozemlja s postajališči in povezavami PT.
– Porast taksi storitev kot odgovor na zmanjšano ponudbo javno-zasebnih partnerstev.

Po predstavitvi se je veliko razpravljalo o tem, kaj pomeni izboljšanje politike in kateri so problemi, ki jih je treba nasloviti pri problematiki prve/zadnje milje.