Splošne razvojne naloge

14.09.2023 | Regionalni razvoj

V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2 splošne (in druge) razvojne naloge na regionalni ravni, ki se opravljajo v javnem interesu, opravlja RRA vpisana v evidenco regionalnih razvojnih agencij pri MGRT.

Svet Pomurske razvojne regije in Razvojni svet Pomurske regije sta za opravljanje splošnih razvojnih nalog (SRN) v Pomurski regiji v programskem obdobju 2021-2027 izbrala pogodbeno partnerstvo obstoječih pomurskih območnih razvojnih agencij /institucij za zagotavljanje izvajanja SRN v Pomurski regiji.

Partnerske institucije v tesnem medsebojnem sodelovanju in pod koordinacijo nosilne institucije koordinirajo naslednja področja na regionalni ravni:

• Razvojni center Murska Sobota, nosilna regionalna razvojna agencija – pokriva področje pametne regije
• Prleška razvojna agencija giz, sodelujoča institucija – pokriva področje zelene regije
• PORA, razvojna agencija G. Radgona, sodelujoča institucija – pokriva področje socialne regije
• Razvojna agencija Sinergija, sodelujoča institucija – pokriva področja privlačne regije
• Zavod za turizem in razvoj Lendava, sodelujoča institucija – pokriva področja povezane regije

Razvojna agencija Sinergija deluje kot aktiven člen regijske mrežne strukture obstoječih območnih razvojni agencij za zagotavljanje izvajanja SRN v Pomurski regiji, in sicer kot sodelujoča razvojna institucija RRA za Pomurje, odgovorna za področje privlačne regije.

Splošne razvojne naloge (SRN), ki se opravljajo v javnem interesu na regionalni ravni so:

• priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji,
• priprava dogovorov za razvoj regije,
• izvajanje regijskih projektov in sodelovanje pri izvajanju postopkov javnih razpisov, javnih naročil in javno-zasebnega partnerstva v okviru teh projektov,
• sodelovanje in podpora pri delovanju razvojnega sveta regije, sveta regije, regijske razvojne mreže in območnih razvojnih partnerstev,
• obveščanje, splošno svetovanje, popis projektnih idej ter usmerjanje razvojnih partnerjev v regiji pri oblikovanju, prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov,
• prenos znanja in dobrih praks regionalnega razvoja ter
• pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem, kadar jih izvaja Javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja.

Na podlagi Pogodbe o sodelovanju pri izvajanju SRN, ki so jo sklenile imenovane razvojne institucije, posamezna občina Pomurske regije izda eni izmed teh institucij soglasje za opravljanja SRN v skladu z 18. členom ZSRR-2 za območje dotične občine, ter sklene z njo pogodbo o sofinanciranju SRN.

Razvojna agencija Sinergija ima od začetka leta 2016 pisna soglasja za opravljanje SRN vseh enajst občin območnega razvojnega partnerstva ORP Sinergija, to je občin Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina, od začetka leta 2017 pa še za občine Odranci, Črenšovci in Turnišče.

Spodbujanje regionalnega razvoja  (povezava na gov.si)

Pomurska regija

14.09.2023 | Regionalni razvoj

Pomurje je po velikosti sedma statistična regija Slovenije. Obsega 6,6% celotne površine Slovenije in 5,8% njene populacije. Leži na skrajnem severovzhodu države, odmaknjeno od središčne Slovenije, na petem evropskem transportnem koridorju, ki povezuje Barcelono in Kijev, na železniški povezavi med Slovenijo in Madžarsko ter na avtocestni povezavi Lendava – Ljubljana – Koper. Pomurje je edinstvena obmejna slovenska regija, saj meji na tri države: na severu na Avstrijo, na vzhodu na Madžarsko in na jugu na Hrvaško, kar ji zagotavlja posebno privlačno geostrateško lego. Gravitacijsko središče Pomurja je Murska Sobota. Ta je približno enako oddaljena od Ljubljane, Dunaja, Budimpešte, Bratislave in Zagreba, kar pomeni, da v radiju 300 km dosega približno 12 milijonski trg.

Pomurje je funkcijsko povezano območje, ki ga sestavljata dve geografski regiji – Prekmurje in Prlekija, ki ju ločuje reka Mura. Upravno je razdeljeno na sedemindvajset občin:
Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Gornja Radgona, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej.

Občine se tesneje povezujejo in sodelujejo znotraj petih geografsko, zgodovinsko, prostorsko in upravno zaokroženih entitet oz. subregij (lendavska subregija, ljutomerska subregija, MO Murska Sobota, subregija razvojne koalicije Sinergija in subregija Gornja Radgona).

Pomurje lahko razdelimo na ravninski in gričevnati del. Ravnico, ki se širi na obeh straneh reke Mure, zaobjemajo gričevnato Goričko na severu, za katerega so značilne pestrost krajine in na jugu vinogradniške kulturne krajine, Ljutomersko – Ormoške, Lendavske in Radgonsko – kapelske gorice. V regiji so tri zavarovana območja narave, poleg Krajinskega parka Goričko še Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice in Krajinski park Negova.

Pomurska regija je najbolj ravninska in najbolj kmetijska statistična regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere, predvsem za poljedelstvo. Njive v tem delu Slovenije obsegajo več kot 80% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi ali dvakrat več od slovenskega povprečja.

Zaradi erozije in pogoste plazovitosti je Pomurje v velikem deležu opredeljeno kot območje s posebnimi omejitvami (Goričko, Slovenske gorice). Erozija in pogosta plazovitost v teh območjih otežujeta kmetijsko rabo, vendar je na drugi strani primerno gospodarjenje na teh območjih nujno za preprečitev in varstvo pred škodljivostjo teh omejitev.

V Pomurju je po podatkih Krajinskega parka Goričko v omrežje Nature 2000 vključenih 47% površine celotne regije. Poleg Goričkega se Natura 2000 nahaja tudi ob celotnem ravninskem toku reke Mure ter na območju nižinskega gozda na Dobrovniškem Dolinskem, v manjši meri pa tudi pri Borejcih in v Radgonsko – Kapelskih goricah.

Na področju vzgoje in izobraževanja je regija primerno pokrita z mrežo osnovnih šol in vrtcev. Dostopnost programov v srednješolskem izobraževanju je ustrezna. V zadnjih letih je regija pridobila tudi več višješolskih in visokošolskih programov.

Pomurje pestijo razvojni problemi, saj je v primerjavi z drugimi regijami v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem. Odročna lega neugodno vpliva na gospodarski položaj regije in življenjske pogoje prebivalcev. Regija povečuje zaostanek za najbolj razvitimi regijami in je po kazalcih razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, izraženih z indeksom razvojne ogroženosti, umeščena na zadnje mesto med dvanajstimi slovenskimi regijami. Še posebej se to odraža na narodnostno mešanem območju ob madžarski meji. Posebna pozornost je namenjena tudi območjem, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, ki predstavljajo slab odstotek prebivalstva.

Pomurje se ponaša z bogato in pisano kulturno dediščino, ki je ohranila relativno avtentično podobo ter predstavlja razvojni potencial za različna področja, npr. podjetništvo (nove vsebine v obnovljenih objektih), zaposlovanje (potrebe izvedbe obnovitvenih del), znanje (izobraževanja in usposabljanja na področju ohranjanja tradicionalnih in specifičnih znanj, veščin; uporaba e-dediščinskih vsebin), trajnostna raba in proizvodnja energije, okolje (kulturna dediščina kot neobnovljiv vir in osrednja prvina kulturne raznolikosti) in sociala (družbena kohezivnost ohranjanja dediščine z dediščinskimi skupnostmi).

Pomurje je stičišče kultur in verstev ter etničnih skupin, kar mu daje specifični kulturni značaj in zagotavlja enkratno kulturno dediščino.

Vizija Pomurske regije 2014 – 2020 se glasi:

Pomurje bo re(j)dno dobra slovenska pokrajina.

Skladno z zastavljeno vizijo bo v letu 2020 Pomurje pokrajina, ki svojim prebivalcem in obiskovalcem s trajnostnim razvojem zagotavlja sonaravno bivanje z okoljem, visoko kakovost življenja in celosten razvoj lastnih potencialov.

POMURJE – Osnovni podatki

RRP 2014-2020

14.09.2023 | Regionalni razvoj

Regionalni razvojni program Pomurske regije za obdobje 2014-2020 (RRP Pomurje 2014-2020) je temeljni strateški in programski dokument regije, s katerim se usklajujejo razvojni cilji v regiji ter določajo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.

Vsebinsko in metodološko je usklajen z nacionalnimi razvojnimi politikami in v celoti sledi ciljem EU 2020 za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Uresničuje se z dogovorom o razvoju regije, ki ga podpišeta predsednik Razvojnega sveta Pomurske regije in minister, pristojen za regionalni razvoj, sklenjenim za štiriletno obdobje.

Zakonske podlage:

• Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011, 57/2012 in 46/2016), Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – neuradno prečiščeno besedilo;
• Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 69/12, št. 78/15), Neuradno prečiščeno besedilo št. 1;
• Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13, št. 78/15), Neuradno prečiščeno besedilo št. 1;

Razvojni svet Pomurske regije je Regionalni razvojni program Pomurje 2014-2020 sprejel na svoji 9. seji dne 20.5.2015.

Regionalni razvojni program Pomurje 2014-2020 je predstavljen v nadaljevanju v naslednjih dokumentih:

Regionalni razvojni program Pomurje 2014-2020
Regionalni razvojni program Pomurje 2014-2020 (Povzetek)
Priloga 1: Seznam projektnih predlogov
Priloga 2: Kartografske podlage:
Priloga 2.1: Omrežje naselij
Priloga 2.2: Razvojni potenciali
Priloga 2.3: Urbani razvoj
Priloga 2.4: Promet in energetika

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja _ ZSRR-2

DOKUMENTI:

Regionalni razvojni program Pomurje 2014-2020

Regionalni razvojni program Pomurje 2014-2020 (Povzetek)

Priloga 1: Seznam projektnih predlogov

Priloga 2.1: Omrežje naselij

Priloga 2.2: Razvojni potenciali

Priloga 2.3: Urbani razvoj

Priloga 2.4: Promet in energetika

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja _ ZSRR-2

RRP 2021-2027

14.09.2023 | Regionalni razvoj

Načrtovanje regionalnega razvoja – Programsko obdobje 2021 – 2027

Regijski organi

14.09.2023 | Regionalni razvoj

Razvojne odločitve na ravni regije v skladu z ZSSR-2 sprejemajo:

• razvojni svet regije,
• svet regije in
• razvojni svet kohezijske regije.

Kot organa razvojnega usmerjanja, nadzora in odločanja sta v Pomurski regiji vzpostavljena:

• Razvojni svet Pomurske regije, ki ga sestavljajo predstavniki občin, gospodarstva, NVO, predstavnik madžarske narodnostne manjšine in predstavniki območnih razvojnih partnerstev,

• Svet Pomurske razvojne regije, ki ga sestavljajo župani vseh pomurskih občin.

Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija tvorijo naslednje razvojne regije (teritorialne enote NUTS-3): Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Spodnjeposavska, Zasavska, Jugovzhodna Slovenija in Notranjsko-kraška.

Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija, skladno z Uredbo o razvojnem svetu kohezijske regije, sestavljajo predstavniki razvojnih regij, povezanih v kohezijsko regijo. Vsaka razvojna regija ima v svetu pet predstavnikov. Pri opravljanju nalog svet sodeluje z ministrstvi, regijami, občinami, združenji gospodarskih dejavnosti, samoupravnima narodnima skupnostma ter javnimi in nevladnimi organizacijami. Mandat sveta je enak programskemu obdobju. Več o svetu, lahko najdete tukaj.